Leto 1 bom imel v spominu kot učno leto. kljub velikim turbulencam gledam na to leto kot zelo uspešno. Predvsem iz vidika, da smo z družino uspeli vzpostaviti odnos in komunikacijo, ki na nas ne vpliva negativno. Otroka sta moj odhod sprejela, kot nekaj kar paše k atijevi osebnosti. Rekel bi pač, da profesionalni del ni nekaj kar ozko delim stran od privatnega. Je sestavni del mene in me oblikuje kot osebnost in oblikuje moj pogled na svet, družbo in življenske nazore. Stalno preverjam, kakšen je naš odnos in ali prihaja morda trenutek, ko je potrebno spremeniti naš trenutni set-up. Zaenkrat je vse v redu in do nadaljnega bom še t.i. “Skype očka”.

V začetku novega leta me je pregled na mojo dokumentacijo spomnil še na ponovno avanturo z Davčno upravo Republike Slovenije. Ponovno moram namreč oddati vlogo za ugotovitev nerezidentnega status v RS, da ne bom plačeval davkov Sloveniji, ki jih plačujem že tukaj v Nemčiji (oz. razliko v davčni stopnji). Obenem pa bo potrebno tukaj oddati vlogo za ugotovitev davčnega bremena, pri kateri lahko baje uveljavljam kopico raznih davčnih olajšav. Kot sem že opisal v enem od postov v prejšnjem letu, sem tukaj uvrščen v 3 davčni razred. V roku 2 let po preteku davčnega leta pa ima vsak davkoplačevalec pravico do vračila dela plačanega davka, v kolikor lahko uveljavlja davčne olajšave. Kakor sem razumel zaenkrat je tega kar nekaj pri meni. Uveljavljam lahko namreč stroške selitve, stroške medicinskih storitev (participacije, očala, zobozdravnik), prevoz na delovno mesto (mesečne vozovnice za mestni javni promet ali 0,30 EUR na prevoženi km do/iz službe), predvsem pa pri meni morda pride v poštev vodenje dvojnega gospodinjstva. To še nisem prepričan, zato bom tudi najel davčnega svetovalca, ki me bo izobrazil v tej smeri. Za prihodnje leto mislim, da bom nato sposoben urediti ta postope sam. Cena svetovanje je včasih odvisna od višine zaslužka, v povprečju pa se giblje med 70 in 250 EUR. Potrebno je še povedati, da svetovalec s podpisom prevzame tudi morebitne obiske na davčni upravi v kolikor je to potrebno (preverbe pravilnosti in dokazil za olajšave). To dvojno gospodinjstvo namreč predvideva, da v kolikor ima davkoplačevalec življenske stroške na dveh lokacijah, da lahko nekaj od tega uveljavlja kot olajšavo. Ker soplačujem seveda tudi življenske stroške moje družine v Sloveniji, lahko tako (upam, da…) uveljavljam tukaj stroške najemnine stanovanja, telefonskih razgovor z družino, ter stroške obiskov družine v Slovenijo.

Torej počakajmo na letni sumarni pregled prihodkov iz službe in nato se napotim k enemu od predlaganih davčnih svetovalcev.

Za letos sem si tudi zastavil nekaj novih ciljev, ki pa jih zaenkrat še ne delim z vami, saj so malce soodvisni in se bodo še verjetno dokončno oblikovali. V vsakem primeru je osnovni namen osebni/strokovni razvoj, seveda tudi finančni učinek in dobro pozitivno počutje. Poleg tega pa ohraniti stik s Slovenijo, kjer bo morda nekoč spet primeren prostor zame in bom lahko delil svoje znanje in izkušnje.

V naslednjih tednih bo moje socialno življenje imelo predvsem športni značaj, saj nameravam drugo soboto obiskati najprej hokejsko tekmo Loewen Frankfurt proti Kassel Huskies (3. liga), nato košarkarsko tekmo Frankfurt Skyliners v Fraport Areni proti Braunschweigu (1. liga) in teden kasneje še nogometno tekmo Eintracht Frankfurt v mestnem derbiju proti FSV Frankfurt 1899 (2. liga). Obiski športnh prireditev so tukaj nekaj posebnega. Saj sem sicer že v Ljubljani zelo rad obiskal hokejsko ali košarkarsko tekmo (predvsem z mojo mlajšo hčerko), vendar je tukaj navijaški moment enostavno bolj intenziven, tako da sem vedno navdušen.

Upam tudi, da kaj kmalu pride spet pomlad tukaj, da lahko zopet najdem kak trenutek na kolesu. Seveda kolikor bo to moje delo dovoljevalo. Do takrat pa lepe pozdrave.

Here’s an excerpt:

The concert hall at the Sydney Opera House holds 2,700 people. This blog was viewed about 14,000 times in 2011. If it were a concert at Sydney Opera House, it would take about 5 sold-out performances for that many people to see it.

Click here to see the complete report.

Po letu dni od kar sem tukaj smo se končno dobili s prijateljem iz otroških dni, ki z družino tukaj živi že 8 osem let.

Prekrasen sončen dan je bil kronan s kosilom pri Simonovi družini, kjer smo si lahko ob Refošku izmenjali naša spoznanje in izkušnje. Sicer živijo le kakih 10 minut peš od mene, a nekako je tok dogodkov uredil stvari tako, da smo morali počakati na leto 2012.

Nekako smo bili soglasni, da vidimo življenje tu in v Sloveniji podobno in da nekatere stvari so pač drugačne in jih potrebno kot take tudi vzeti. Simon dela kot vodja prodaje pri nemškem IT podjetju, njegova soproga na ECB. Uredili so si življenje tukaj in zdijo se srečni. Še posebej pa sem vesel, da negujejo slovenščino pri svojih otrocih. Najstarejši sin hodi tudi na t.i. europsko šolo, ki jo svojim zaposlenim plačuje ECB in prejme 1 uro slovenskega pouka na dan. To je lepa dopolnitev slovenščine k domačem pogovornem okolju, ki je pomeni v tudi za prihodnjost dobro naložbo, saj če sem nekaj spoznal v življenju, je to dejstvo da je pomebna sposobnost komuniciranja z različnimi nacijami.

Lepo je videti druge Slovence v mojem okolju in vem da smo nekaj posebnega. Še posebej, ker nas je tako malo. To nas naredi posebne. Pa še Tina Maze je bila danes tretja in svetu na edinstven način sporočila, da nekje obstajajo meje. Bravo Tina!

Nikoli nisem marala poprazničnega obdobje, ki me spominja na prazne ulice, jelke brez iglic, in predvsem konec veselega decembra, zame enega najlepših delov leta. Nov začetek, nadaljevanje že začetega, novi cilji in želje, vse to bi lahko bilo letošnje leto. Kar si resnično želim, je zdravje in dobra volja pri premagovanju ovir in na trenutke depresivnega okolja. Želim si preživeti več časa z družino in prijatelji, želim si konca recesije, predvsem iz vidika, da se prijateljem zopet pojavi nasmeh na licih, ko pomislijo na prihodnost in začutijo možnosti, ki jim prinesejo uspeh.

Ravno sem se vrnil iz mrzlega in deževnega sprehoda. Slišim, da je v Ljubljani lepo in sončno in da tam daleč zadaj žarijo Alpe.

Pravijo, da bo letošnje leto odločilno za našo evropsko družbo, kot jo poznamo in da prihajajo težki trenutki. Nekaj prav gotovo drži. Čez noč bolje ne bo. Pa tudi dna se še nismo dotaknili po moji presoji. Dejstvo je, da je vrednosti v obtoku precej manj kot leta poprej, ko so bile napihnjene do enornmnih razsežnosti. Cene podjetij so dosegljive, a kaj ko ni strateških kupcev. Pa tudi špekulanti morajo skozi odvajalni program, da se navadijo, da je 5 % donosnost sprejemljniva. Dobro je tudi to, da se zahteve znižajo, da plani ne bodo ostali linearni in da ljudje ne bodo več nasedali težnjam po t.i. flexibilni zaposljivosti in variabilnem delu plače, ki lahko potencialno prinese “ogromne” …. Špekulativnost je potrebno zatreti v kali, saj ljudi onesrečuje. Vsak posel mora imeti vnaprej znane parametre in cene, drugače se zgodijo takali polomi, ko ne gre več za investicije, temveč navadne stave.

Ne glede na vse čutim, da bo letos fantaastično leto in da se bodo rodile nove priložnosti.

Želim vam vesel Božič in srečno, uspeha polno Novo leto 2012. Uresničijo naj se vam vse pomembne želje in rodijo naj se vam nove.

Pozdravi pa tudi v različnih jezikih vseh narodov, s katerimi sem v letošnjem letu prišel v stik službeno in privatno. Vau, res jih je bilo veliko.

I wish you a Merry Christmas and a Happy New Year

Ich wünsche Ihnen ein frohes Weihnachtsfest und ein glückliches Neues Jahr

நான் உனக்கு ஒரு மெர்ரி கிறிஸ்துமஸ் மற்றும் புத்தாண்டு விரும்புகிறேன்

मैं तुम्हें एक मेरी क्रिसमस और एक नया साल मुबारक इच्छा

أتمنى لكم عيد ميلاد سعيد وسنة جديدة سعيدة

Kívánok Kellemes Karácsonyi Ünnepeket és Boldog Új Évet

Je vous souhaite un Joyeux Noël et une Bonne Année

Σας εύχομαι Καλά Χριστούγεννα και Ευτυχισμένο το Νέο Έτος

אני מאחל לך חג מולד שמח ושנה טובה

Życzę Wesołych Świąt i Szczęśliwego Nowego Roku

祝你圣诞快乐，新年快乐

Vă doresc un Crăciun Fericit şi un An Nou Fericit

Vi auguro un Buon Natale ed un Felice Anno Nuovo

Chúc các bạn một Giáng sinh vui vẻ và Happy New Year

Les deseo una Feliz Navidad y un Feliz Año Nuevo

Я желаю вам веселого Рождества и счастливого Нового Года

Желим вам срећан Божић и Срећна Нова Година

Želim vam sretan Božić i sretnu Novu godinu

Seveda je bistveni razlog mojega zanimanja za ta šport dejstvo, da v njem tekmuje tudi moja hčerka. In ravno z njo sem v teh dneh doživel enega najlepših in čustveno nabitih dogodkov mojega življenja, saj so s svojo plesno formacijo postali svetovni prvaki. Z besedam pač enostavno ni mogoče opisati občutkov, ki so nas prevevali skozi kvalifikacije in nato nadaljnje kroge tekmovanja. Ves vložek vseh teh let je sedaj plesalcem poplačan, saj so dosegli vrh trenutne dosegljivosti v tem športu. Prepričan sem, da bo ta logika, ki so jo tekmovalci dali v svojem mladem življenju skozi, pustila pečat in vplivala na njihov življenski nazor.

Čestititke zmagoviti formaciji Slovenije – svetovnim prvakom »Menjava straže« (Change of guards) v koreografiji Matevž Česen (PK Bolero), obenem pa se zahvaljujem vsem nastopajočim, kot tudi organizatorju za izredno prireditev.

No, pa prav lepa hvala za družbo tudi ostalim staršem. Smo se imeli res luštno.

Nastop Menjave straže v kvalifikacijah:

Winners  dance:

Walk of Nations:

Podelitev medalj:

Slovenska himna:

Tistim pa, ki se še niste srečali s tem športom in imate radi kombinacijo umetnosti, lepote telesa in gibanje, začinjeno s tekmovalnostjo pa vabim, da obiščete Državno prvenstvo v Show Dance ki je ponavadi okoli maja ali junija in se sami prepričate o kakovosti in lepoti naših športnikov/umetnikov, ki našo državo zastopajo na tujih odrih.

Poročilo na 24ur.com 28.11.2011

Poročilo na Parada plesa 30.11.2011

Poročilo na Dancer’s ares 27.11.2011

Poročilo na Plesni zvezi Slovenije

Nastop na prireditvi Športnik leta 2011 v Cankarjevem domu (nastop pri 7:22 min) 21.12.2011

Rezultati

Fotografije iz prireditve:

Ker je lahko v drugih mestih drugače, lahko opišem trenutno le dan v Frankfurtu.

Dan se začne nekje v dveh fazah. Jutranjiki, ki nastopijo službeni/šolski del okoli osme ure se torej spravijo od doma med 7:00 in 7:30, ter naslednji val, ki prične okoli 9:00. Teh je več.

Zato se jutranja konica razprostira med tema dvema urama. Javni promet je izredno dober, saj Frankfurt ni veliko mesto. Na voljo sta 2 sistema podzemne železnice (S Bahn, U Bahn), tramvajska mreža, mestni avtobus, ter cenovno ugodni taksiji.

Vozovnica za enosmerno vožnjo (tramvaj, bus, podzemna) stane 2,40 EUR, dnevna vozovnica 6,20 EUR, tedenska 22,40, skupinska dnevna vozovnica (do 5 oseb) 9,50 EUR in mesečna 76 EUR. Terminske vozovnice imajo vključeno tudi pot na letališče (saj se le ta nahaja izven območja 5000 – to je mesto Frankfurt). Z mesečno je mogoče po 19 uri med delovniki in preko vikenda s seboj vzeti eno odraslo osebo, vse svoje otroke ali do 4 tuje otroke.

Parkiranje: Večina novejših stanovanjskih zgradb ima za svoje stanovalce v kleti garaže. Cene najema se gibljejo od 70 pa do 100 EUR. Starejše ulice, ki garaž ali drugih parkirnih možnosti kot na ulici nimajo, so pred kratkim uvedle naslednji sistem parkiranja. Stanovalci lahko dobijo letno dovolilnico (50 EUR), s katero lahko parkirajo na svoji ulici. Tam je ostalim prepovedano parkiranje med delavniki med 7:00 in 10:00 uro, ter med 16:00 in 19: uro. Verjetno sem pristranski, vendar je moj občutek tak, da mesto tukaj poskuša urejati parkiranje za prebivalce mesta, v Ljubljani pa je pri meni vladal splošni občutek, da mesto zanima le kako lahko pobere nove prihodke. Tako mnogi dnevni migranti uporabljajo sistem P+R oz. železnico, saj je parkiranje v mestu relativno problematično.

Pot na in iz dela mnogim vzame kar nekaj časa. Tako večina že na poti prične z delom (prenosniki in fascikli na kolenih, Ipadi,…), veliko jih bere, večina pa ima v ušesih slušalke.

Delovni čas se torej prične nekje ob 8:30 in traja povprečno recimo do 18:30, velikokrat pa tudi do 20:00 ure. Seveda je to precej različno, vendar je kar gužva ob urah, ko se sam vračam. Velika podjetja imajo dobro urejene sidikate oz. odbore delavcev, katerih ena glavnih nalog je nadzor nad zakonskimi predpisi, ki se tičejo delovnega časa. V moji stroki se dela projektno, torej za vnaprej dogovorjen obseg ali po svetovalni uri. Tako je merjenje porabe časa ena od poglavitnih zadev za fakturiranje, nadurno delo pa mora biti najavljeno en teden prej in tudi avtorizirano. Ko govorimo o nadurnem delu pri meni je mišljeno delo preko vikenda, saj se smatra do 30 nadur na mesec plačanih v okviru plače. Za nekatere dvomljivo, vendar tako pač je v tem poslu.

Glede na to, da se torej veliko časa prebije v službi je temu primerno tudi prehranjevanje. Kosilo ob poldnevu je tako zelo razširjeno. In temu primerna je tudi ponudba. Raznolika in razširjena. Cene kosila se gibljejo v okrepčevalnicah od 3,50 EUR pa do 20 EUR v dobrih restavracijah. Povprečno pa boste namenili za to kakih 7 – 8 EUR. Veliko podjetij ima tudi lastne kantine, kjer je kosilo še ugodnejše, oz. ima lastno kuhinjo, kjer si je moč pogreti/pripraviti s seboj prinešene jedi. Tako pri meni to možnost dnevno uporabljajo indijski kolegi, ki si vsak večer pripravijo svoje jedi in jih nato tukaj v mikrovalovki pogrejejo. Ker sem se navdušil nad njihovo hrano, se jim občasno tudi sam pridružim. »Domače« je le »domače«J

Špecerije tukaj so večinoma diskontarji, torej naš Hofer in Lidl. Hofer se tukaj imenuje Aldi, pridružujejo pa se mu še Penny, Real in Netto. Rewe je naš Špar ali Mercator, najlepše urejen in založen pa je Edeka, ki se kosa z našimi najnovejšimi Interšpari in Mercator Hipermarketi. Večje količine pijače se kupuje v diskontih pijač, direktno pri lokalnih pivovarjih in vinotekah. Za ekzkluzivne kapljice pa se napotite v specializirane delikatese, kjer je moč dobiti prav vsako svetovno specialiteto (žal pa našega pršuta in vin tukaj ne srečam).

Cena hrane in artiklov dnevne porabe je enaka kot pri nas, tako da bistvene razlike ne zaznam.

Transport v/iz Slovenije:

Torej v glavnem 3 opcije:

• Avto – cca. 900 km – normalno potreben čas 10 ur – strošek cca. 200 EUR
• Vlak – obstaja poceni varianta – povratna cca. 100 EUR, vendar ne na vikend dneve. Zadnja cena, ki sem jo prejel za ad hoc povpraševanje je bila 350 EUR (povratna)!?!
• Letalo – optimalno, več letov dnevno, ki jih izvaja Adria Airways. Karto je potrebno kupiti mesece vnaprej (začetek septembra za božične praznike) za nomalno ceno (cca. 200 EUR), drugače je normalna cena okoli 300 EUR. Letališče Frankfurt Hahn (Ryanair) pozabite, saj se le to nahaja 200 km od Frankfurta (pri Saarbrucknu). Sicer obstaja avtobusni prevoz, ki pa traja skoraj 2 uri, cena enosmerne vožnje 13 EUR. Odhod/prihod na glavni železniški postaji. Alternative so leti v Zagreb in Celovec, ki so nekaj cenejši, seveda pa je potrebno potem prišteti tudi stroške transferja in čas.

Vse v vsem – poti obstajajo, vendar so v primerjavi s potmi ostalih kolegov (London (88 EUR), Bukarešta (90 EUR), Atene (128 EUR), Varšava (128 EUR), Paris (87 EUR) izredno drage. Kot sem že omenil v enem prejšnjih postov je plačal kolega za Kalkuto 550 EUR, povratna preko Dubaia (Lufthansa), drugi pa za New York 530 EUR. Tako mi je jasno zakaj Slovenije ni na turističnem zemljevidu tukaj, saj se ljudnje odločajo povsem preprosto za vikend izlete. Vnesejo maksimalno ceno ki so jo pripravljeni plačati za 2 osebi v primeren iskalnik in nato izbirajo med destinacijami. Slovenije na tem izboru očitno nikoli ne bo, ali pač?

Zabava/kultura:

Dogajanja je precej in to za prav vse okuse. Kdor si ne najde ničesar primernega za sebe, si je kriv sam. Obilica muzejev, razstav, prireditev, klubov, kinematografov nudi prav vsak dan možnost tovrstnega preživljanja kvalitetnega časa.

Šport/rekreacija:

Najbolj pripljubljeno kot tudi po večini drugje tek in kolo. Možnosti veliko za vse težavnostne stopnje. Tudi gorsko kolesarjenje je možno v bližnje Taunus hribovje.

Športnih objektov je veliko, predvsem priljubljen je jasno nogomet in tenis. Fitnes ponudba različnih ponudnikov je izredno velika.

Stanovanje:

Prebivalcev v mestu cca. 700.000 (letni prirast z novimi prebivalci cca. 10.000 letno), z okoliškimi zaselki 2.300.000. Cca. 25% prebivalcev v mestu predstavljajo tujci – 180 narodnosti.

Prav vsakemu prišleku se postavi dilema živeti v mestu ali v sosednjih zaselkih (Bad Homburg, Neu Issenburg,…) ali mestih (Mainz).

Tako cestna kot železniška povezava je izredno dobra, tako je dnevna migracija povsem vsakdanja.

Povprečne cene najema stanovanja v mestu (seveda skora neprimerljivo po lokacijah, vendar za orientacijo):

Source (http://www.immowelt.de)

Povprečna cena novogradnje 3.150 EUR/m2 – torej nakup

Najdražje novogradnje so v Westend (povprečno 4.910 EUR/m2), Nord- in Ostend (4. 450 EUR/m2), ter Sachsenhausen in Westhafen (4.260 EUR/m2).

Najhitreje rastoči del mesta je Europaviertel (za sejmom Messe), kjer naj bi v nekaj letih zrastel nov kompleks stanovanj, pisarn in trgovinskih centrov. Gre za najmodernejšo gradnjo, kar jih trenutno poteka v europi. Končna postavka je novih 30.000 prebivalcev in 10.000 novih delovnih mest.

Bančna ponudba:

Nakup stanovanja je mogoče 100% financirati, torej povsem brez samoudeležbe (razen stroške notarjev ipd.)

Osebni račun predstavlja v povprečju transakcijski račun, varčevalni račun, plačilna kartica (bankomat/POS – dvigi v okviru bančne skupine brezplačni), VISA/Mastercard debetna kartica (možen vklop kreditne funkcionalnosti) z osnovnim limitom 1 plače), osnovni limit na TRR v višini ene plače, internetna banka, telefonska banka, SEPA plačila brezplačno, trajniki in direktne bremenitve brezplačno. Cena opisanega paketa ob primernem mesečnem prihodku – brezplačno.

Moram reci, da sem kar nekaj časa namenil pridobivanju informacij kaj in kako. Še posebej sem se ubadal z idejo ali Hardtail torej Trdak ali Fully oz. polnovzmeteno kolo. Prednosti “trdaka” so cca. 2 kg nižja teža, plezalne sposobnosti (zaradi direktnejšega prenosa sile), enostavnejše vzdrževanje in cena. Toda polnovzmeteno kolo mi nudi nekaj novega, nepoznanega, večje udobje pri vožnji po neravninah, ki sem ga velikokrat pogrešal, ter večji kontakt s tlemi zaradi vzmetenja zadnjega kolesa. Poleg tega si lahko dovolim hitrejše spuste, saj sem do sedaj imel občutek v nekaterih trenutkih, da moj bivši spremljevalec ne bo cel preživel spust. Ko sem si postavil še mejo pri ceni in jo seveda med odločanjem malce a ne bistveno zvišal, sem prišel do finalnega izbora:

• Merida One-Twenty
• Scott Genious
• Radon Stage
• Rose Jabba Wood
• Stevens Fluent
• Cube AMS
• Canyon Nerve XC

Po res tehtnem razmisleku sem se odločil nato za slednjega, torej za polnovzmeteno touring gorsko kolo Canyon Nerve XC 6.0.

Source: www.Canyon.com

Tehnični list:

Morda bi v tem postu opisal posebnost nabave tega kolesa, saj ga namreč ni mogoče kupiti v trgovini, pač pa po pošti. Podjetje se nahaja v Koblenzu in je precej znano zadnja leta v kolesarski industriji. Po priporočilu znanca tukaj, sem se nato le odločil za nakup, še posebej, ko sem izvedel za razprodajo modelov 2011 in opravil nakup po spletu nekaj minut po pričetku znižanj – torej malo čez polnoči. Čez 3 dni sem ugotovil, da so kolesa bila razprodana v nekaj urah (moja velikost okvirja M), tako da sem imel kar srečo.

Na kolo bi moral sicer po prvih podatkih počakati kake tri tedne, saj jih izdelujejo le po naročilu. Toda, ker je konec sezone in je bilo nekaj okvirjev očitno še na zalogi sem že čez 2 dneva dobil infomacijo, da je pošiljka oddana preko DHL. In res, kmalu zatem sem prejel DHLovo obvestilo, da je kolo prispelo v Frankfurt in da ga lahko pridem iskat na pošto, saj me dopoldan seveda ni doma. Pošta ni daleč, vendar si nisem želel tako velik paket vleči po cesti. Tako mi je na pomoč priskočil moj prijatelj Ranjan in skupaj sva se z avtom odpeljala do pošte.

Box v katerem je zapakirano kolo, ima naslednje dimenzije: 120 x 70 x 28 cm in gre brez težav v prtljažnik normalnega avtomobila (v Golfu sva podrla zadnje sedeže). Box je namenjen večkratni uporabi in uporaben za transport kolesa recimo na letalu ali podobno. Poleg tega je tudi servisiranje kolesa možno opraviti tako, da se kolo zapakira v box in pošlje v Canyon, kar pa mislim, da ne bom prakticiral in poiskal raje lokalne serviserje, saj gre za dele, ki so montirane tudi na drugih kolesih (Rock Shox, Shimano, Avid,…).

Torej, ko sem uspel spraviti kolo domov, me je čakalo sladko delo, to je montaža kolesa. Priložena navodila so natančna, poleg tega je moč montažo pogledati tudi na spletu s pomocjo kratkih filmov. Edino orodje, ki ga potrebujes za kolo je priložen moment kljuc. Glede na to, da nisem kak poseben tehnični freak, sem si vzel malce več casa in kolo sestavil v recimo efektivno eni uri. Seveda pa sem vsak stvar natančno pogledal, saj ne vem kdaj bom to počel naslednjič.

Poleg kolesa sem nabavil se Shimano dvonamenska pedala, torej na eni strani SPD na eni t.i. medvedje šape (za montažo je potrebno imeti ključ številka 12), bar ende (rogove na krmilu), števec, nosilec plastenke in 2 plastenki, kolesarsko orodje, mini ročno tlačilko, priložena pa je bila tudi tlačilka za prednje vilice kot tudi za zadnjo Foxovo vzmet.

Sama montaža poteka po naslednjih korakih:

• Montaža sedeža
• Montaža krmila
• Montaža prednjega kolesa
• Montaža zadnjega kolesa
• Ostali dodatki

Uspelo mi je montirati vse razen bar endov, saj sam ne morem premakniti ročk. To sem prepustil mojstrom iz podjetja Bikemax, ki je sicer najprej poizksuil izvesti premik obstoječih ročk za dva centimetra s pomočjo stisnjenega zraka. A ni delovalo, tako, da je nato premik izvedel tako, da je z izvijačem dvignil gumo ročke in nato vbrizgal lak za lase. Tako je bilo moč ročke nato premakniti, lak pa je po kakih 2 urah popolnoma izhlapel in ročke so sedaj spet fiksne (prej si jih lahko se vrtel na krmilu).

Kolo je meni vizuelno izredno všeč in črna matirana barva na res lepo oblikovanem okvirju deluje enkratno. Kabel zadnjih prestav teče po notranjosti cevi okvirja. Povsod, kjer bi se lahko prišlo do kontakta kablov z okvirjem so varnostne nalepke, del cevi nad verigo pa je oblecen v snemljiv neoprenski zasčitni plašč.

Za pokušino sem prednjo in zadnjo vilico napihnil na 100 psi in po navodilih poskusil najti pravo razmerje.

Kolo sem nato zadnjo soboto uspel tudi dodobra preizkusiti na 70 km dolgem izletu od Frankfurta pa do vrha Taunusa (Grosser Feldberg). Široke pnevmatike se izkažejo za preglomazne na asfaltu, pa vendar gre kolo bolje kot moj stari Elios. Nihanja zaradi zadnjega vzmetenja ne zaznavam, kar verjetno pomeni, da Foxovo zadnje vzmetenje deluje tako, kot mora. Prvič imam sedaj tudi disk zavore. Moram priznati, da sem se tega najbolj veselil, saj na starih radirkah nikoli nisem vedel, kdaj je prišla točka pregretja. Velikokrat pa sem se ustavil s skrajnimi napori. Torej tole tukaj sedaj ustavi kolo, tako kot more. Tudi iz velikih brzin, pa tudi moja teža ni najmanjša. Trenutno sicer zadnja zavora daje malce “jokajoč” glas, a mislim, da se mora še vnesti.

Na makadamu sem ugotovil, da so gume preveč nabite z zrakom, tako da sem ga nekaj izpustil, kar se je takoj poznalo pri vožnji. Vzpon. Naporno. Glede na razgibanost terena sem odpirali in blokiral hidravliko prednje vilice  in poskušal čim več sile iz pedal spraviti v vzpon. Mislim tudi, da sem prišel do spoznanja, da bo res pametno nabaviti končno tudi SPD čevlje in izkoristiti celoten krog na poganjalu. Sicer me je precej strah, saj je ravno pred kratkim prijateljica Petra sporočila, da je zaradi SPD pedal močno padla. A verjamem da se bom že navadil. To bo moje božično darilo.

Torej sam Feldberg je za naše pojme hribček, saj je visok 878 metrov. A priznam da mi je dal vetra. Vrh je popolnoma gol in spominja na Veliko planino. Na vrhu je tudi 40 metrov visok razgledni stolp iz leta 1901. Stolp so po vojni morali renovirati, saj je bil bombardiran. Danes služi tudi kot TV oddajnik.. Vzel sem nekaj hrane in pijače in vse pridno pospravil že na poti na vrh. Tako sem se vrhu pogostil le še z jabolkom na t.i. Brunhildini skali (Brunhildisfelsen), ki so jo v neki legedni omenili pred 1000 leti. Če sem pot gor porabil slabe 4 ure, sem potreboval za povratek le še uro in pol. Spust je bil fenomenal, čeprav priznam, da bi v njem še bolj užival, če ne bi bil tako prekleto utrujen od vzpona.

A dan preživet v naravi me je res navdušil. In zopet imam neko svobodo, ki sem jo pred kratkim žal izgubil. Elios, počivaj v miru; Canyon, ponesi me daleč daleč…

3.1.2010 se je “rodil” tale blog in 1.000 obisk se je nato zgodil maja 2010. Najvišji dnevni obisk je bil zabeležen 2.3.2011 ko je blog obiskalo neverjetnih 638 obiskovalcev. Razlog je bil, da je eden od bralcev objavil link do strani v forumu Financ.

Blog sestavlja 34 objav, tale jubilejni bo 35-ti. Najbolj brani post je opis izleta v London, sledi pa mu moja “nemška” zgodba, ki pa je zadnje čase precej obiskana, kar je znak, da se vse več slovencev ubada z mislijo odhoda.

Rad bi čestital vam bralcem, kot sebi, prav posebej pa moji učiteljici slovenščine pri 8 letih, ki je vložila dodaten trud, da sem se naučil slovenščine. Še naprej upam, da bodo utrinki prihajali in dokler bodo, bo tudi za blog naprej rasel in bil z vami.

Hvala vsem!

Prišel je dan D. Prvič sem obiskal enega najpomembnejših sejmov, kar jih planet premore. In pokazal je prav vse, kar trenutno avtomobilistična industrija ponuja, predvsem pa je jasno pokazal smernice gibanja industrije v prihodnosti. Futuristični dizajni konceptnih vozil – prosim naredite jih in jih postavite na cesto. Jasna je tudi smer pogonskega goriva, torej elektrike, vendar odkrito povedano, nisem prepričan. Čas in stopnja razvoja še nista zrela, pa tudi infrastrukture primerne za to še ni. Svet malih avtomobilov kjer se Smartu pridružuje tudi celotna zbirka Volkswagnovega Up!

Nekaj osnovnih informacij; 228.000 m2, cena vstopnice 15 EUR, čas potreben za ogled – celoten dan, razstavljalci – vsi, ki nastopajo v avto industriji, vključno z nekaj proizvajalci dodatne / tuning opreme – tudi Akrapovič. Motorjev ni – razen Ducati Diavel, ki so ga očitno naredili v sodelovanju z Mercedes Benz.

Moje ocene:

Zmagovalec med najatraktivnejšimi razstavnimi prostori – 1. mesto – MERCEDES BENZ, 2. mesto – AUDI 3. mesto – VOLVO (zaradi dela VOLVO OCEAN RACING)

Miss IAA – ŠKODA

Slabost: GUŽVA

Človeška domišljija in sposobnost oblikovanja me vsakokrat prevzame in po mojem okusu se to nikjer bolje ne izrazi kot pri oblikovanju avtomobilov. Torej ker slika pove več kot beseda….